Kot že rečeno, Operativno zdravljenje ostrovospalitelnih bolezni žolčevodov še vedno ni pridobilo splošnega priznanja kirurgov. S tega vidika ima tako imenovana operativna diagnoza teh bolezni majhno vrednost. Če se je treba ukvarjati tudi s tem, potem se običajno, ko se izvede operativni ukrep, ne glede na pričakovani ostrovospalitelni proces v žolčniku, in v zvezi s katero koli drugo akutno boleznijo v trebušni votlini, in pri operaciji se ugotovi, da je vnetni proces gre iz žolčnih poti.
Operativna diagnoza akutnega holecistitisa, zapletenega s peritonitisom, se zmanjša na vzpostavitev ostrovospalitelnega procesa v žolčniku kot vira tega peritonitisa. Včasih že narava eksudata v trebušni votlini, nečistoče v njej v različni meri žolča, z dokazi priča o naravi peritonitisa in prisili kirurga, da išče perforacijo ali celo prekinitev žolčnih poti. Znano je, da najpogosteje perforira žolčnik (na Vilyamsa - v 91%), zlasti njegovo dno, precej redko (4,4%) - splošni žolčni kanal in na koncu - mehur. kanal (3,3 %). Ker je v velikem številu primerov dekubitus stene mehurja zaradi pritiska kamen vzrok perforacije, ga lahko kirurg med operacijo odkrije prosto ležečega v trebušni votlini.
V primerih, ko je pri laparotomiji odkrit, gnojni ali serozni in gnojni eksudat, je naloga kirurga ugotoviti, da je vzrok za vnetni proces v žolčniku ali kanalih, ne pa v drugem trebušnem organu (želodec, dvanajstnik, črvičast poganjek). ta peritonitis.
Operativna diagnoza akutnega holecistitisa temelji seveda na tistih spremembah iz žolčnika, ki jih uspemo odkriti pri laparotomiji. Jasno je, da je v ta namen najprej treba doseči žolčnik.
Večinoma deluje zelo enostavno, a kljub temu včasih po odprtju trebušne stene kirurg odkrije sakulirani absces glede katerega vira izobraževanja ima le domnevo, saj je zaradi strahu pred razpadom zveze običajno omejeno na odpiranje abscesa, zavračanje iskanja vira, to. Kadar je pristop do žolčnika precej lahek, obstoj izrazitih vnetnih sprememb od zadnjega daje operaterju zaupanje, da je klinična slika, na podlagi katere se izvaja operacija, posledica vnetnega procesa v žolčniku. Po drugi strani pa se mora pri operaciji zavedati, da tudi pri dobro izraženi klinični sliki akutnega holecistitisa obstoj velikih vnetnih sprememb iz žolčnika sploh ni obvezen.
Znano je, da je t.i. kongestivni mehurček pri katerem so vsi vnetni pojavi omejeni le na mehurčke, majhne in ne sveže spojine z okoliškimi tkivi lahko dajo sliko akutnega holecistitisa.
Ne smemo pozabiti, da lahko akutno otekanje jeter, akutni hepatitis povzroči slika akutnega holecistitisa, zato je v nekaterih primerih pri operaciji treba omejiti le na konstatiranje povečane, goste, sive barve jeter. Nazadnje, pri operaciji akutnega holecistitisa je treba zapomniti, da je klinična slika podana, kot je bilo navedeno, tako holelitični kot žolčni napadi.