Zaradi velikega tveganja umrljivosti pri starejših odraslih in šibkih, naravna okužba ni izvedljiva možnost za doseganje imunosti črede. Namesto tega cepiva so uvedli po vsem svetu, v rekordnem času, v pogumnem poskusu zajezitve pandemije.
Študija:Infliksimab je povezan z oslabljeno imunogenostjo proti cepivom BNT162b2 in ChAdOx1 nCoV-19 SARS-CoV-2. Zasluge za sliko:Nata Studio / ShutterstockNov prednatis, izdan na medRxiv * strežnik za prednatis, poroča o zmanjšani učinkovitosti cepiva po uporabi enkratnega odmerka cepiva pri ljudeh, ki so na imunosupresivnem monoklonskem protitelesu Infliximab.
S pomanjkanjem cepiva, čedalje več držav se zateka k protokolom z zapoznelim drugim odmerkom, za optimizacijo pokritosti. Ta kompromis zamenja učinkovitost cepiva za širšo mrežo cepljenj.
Študija je vključevala več kot 1, 300 bolnikov z vnetno črevesno boleznijo, kot je Crohnova bolezen, ki so se zdravili z infliksimabom, ko so prejeli en odmerek cepiva Oxford/Astra-Zeneca ChAdOx1 nCoV-19, ali cepivo BNT162b2 podjetja Pfizer/BioNTech.
Prejšnje raziskave istih znanstvenikov so pokazale, da so serološki odzivi na okužbo s SARS-CoV-2 zmanjšani ali oslabljeni pri bolnikih na infliksimabu, v primerjavi z drugim zdravilom, imenovanim vedolizumab.
Trenutna študija je vključevala 865 bolnikov, ki so prejemali zdravilo Infliximab, zaviralec faktorja tumorske nekroze (TNF), močna vnetna molekula, in 428 bolnikov na vedolizumabu, ki je monoklonsko protitelo proti integrinu α4β7 s selektivno aktivnostjo v črevesju, vendar brez sistemskih imunosupresivnih učinkov.
Odloženo cepljenje proti drugemu odmerku SARS-CoV-2 pomeni največjo učinkovitost za nižjo stopnjo imunosti 54 pri večini prebivalstva. Raziskali smo, ali so bolniki z vnetno črevesno boleznijo 55, zdravljeni z infliksimabom, oslabili serološke odzive na enkratni odmerek cepiva 56 SARS-CoV-2.
Nedavno smo poročali, da je seroprevalenca, serokonverzija v primerih, potrjenih s PCR, in 106 protiteles proti SARS-CoV-2 po okužbi s SARS-CoV-2 se zmanjša pri infliksimabu-107 v primerjavi z bolniki, zdravljenimi z vedolizumabom
3-10 tednov po cepljenju, študija je pokazala nižja protitelesa proti antigenu virusnega spika, pa tudi nižje stopnje serokonverzije, kot odziv na oba cepiva, v kohorti infliksimaba, v primerjavi z drugim. Vsi ti bolniki v preteklosti niso imeli predhodne okužbe z virusom.
Povprečna geometrijska koncentracija protiteles proti konicam protiteles je bila 6 U/ml in 5 U/ml, s cepivi Pfizer in Oxford, oziroma v kohorti infliksimaba, v primerjavi z 29 U/ml in 14 U/ml, oziroma z vedolizumabom.
Ko so bile upoštevane zmedene spremenljivke, koncentracije protiteles so ostale nižje v skupini infliksimaba, z 0,3-kratno spremembo pri cepivu Pfizer v primerjavi s 0,4-kratno spremembo pri cepivu Oxford.
Posamezniki, stari 60 let ali več, so bili na imunomodulatornih zdravilih, je imel Crohnovo bolezen (vendar nerazvrščen ulcerozni kolitis ali vnetno črevesno bolezen), ali so bili trenutni kadilci, po enkratnem odmerku obeh cepiv pokazala nižje koncentracije protiteles proti SARS-CoV-2. Nasprotno pa ne-beli posamezniki so imeli višje titre protiteles, značilnih za konice.
Izločanje gena TNF pri miših vodi do razpada foliklov B celic v zarodnem središču, tako vpliva na proizvodnjo specifičnih protiteles. To bi lahko pomenilo, da zaviralci TNF delujejo na ta način v korist vnetnim črevesnim boleznim
Do serokonverzije je prišlo pri večjem deležu bolnikov po enem odmerku katerega koli cepiva, če je imel bolnik v preteklosti predhodno okužbo, kot tudi po dajanju obeh odmerkov cepiva Pfizer.
Med tistimi s predhodno okužbo s tem virusom, geometrijski srednji titer protiteles proti SARS-CoV-2 (S) se je zmanjšal pri bolnikih, ki so prejemali infliksimab glede na vedolizumab.
Z enim odmerkom cepiva Pfizer, koncentracija protiteles je bila 190 e/ml proti 1, 865 e/ml v kohorti infliksimaba v primerjavi z vedolizumabom. S cepivom Oxford, ustrezne koncentracije so bile 185 in 752, oz.
Pri obeh zdravilih in pri obeh cepivih, titer protiteles po cepljenju bolnikov s predhodno okužbo je bil višji, v povprečju, od tistega, ki so ga merili pri naivnih osebah. Medtem ko je 82% kohorte infliksimaba pokazalo serokonverzijo, 97% tistih, ki so jemali vedolizumab, je to storilo.
Ko so dva bolnika, ki še niso bili na voljo, prejeli dva odmerka cepiva Pfizer, v kateri koli skupini zdravljenja, tako protitelesa kot stopnja serokonverzije so se povečali v primerjavi z enim odmerkom pri bolnikih brez okužbe v anamnezi. Povprečni geometrijski titer pri bolnikih, zdravljenih z infliksimabom, s predhodno okužbo, je bil v primerjavi z naivnimi prejemniki cepiva 158 U/ml v primerjavi s 6 U/ml, medtem ko za vedolizumab, bilo je 562 e/ml proti 29 e/ml, oz.
Serokonverzija se je pojavila pri približno 85% obeh kohort (Infliximab in vedolizumab).
Ugotovitve te študije kažejo, da pri bolnikih na terapiji proti TNF, še posebej, če se uporablja tudi imunomodulator, serološki odzivi na trenutno uporabljena cepiva so po enkratnem odmerku znatno oslabljeni. To bi lahko povzročilo večje tveganje ponovne okužbe.
Ko se uporabljata dva odmerka, obratno, stopnje serokonverzije so višje, kar kaže, da morajo vsi takšni bolniki prejeti oba odmerka, kot je bilo načrtovano, brez odlašanja pri drugem odmerku.
Poleg tega, za te bolnike je treba šteti, da so po enkratnem odmerku še vedno ogroženi, in bi zato morali še naprej omejevati svoje družbene interakcije, in prejeti zaščito, če je zahtevano.
Pri majhnem deležu skupine so opazili odsotnost serokonverzije po dveh odmerkih, ti bolniki bodo morda potrebovali revidiran urnik cepljenj, da se prepričajo, da imajo zaščitni imunski odziv. Takšne bolnike je mogoče prepoznati le z vzdolžno meritvijo humoralnega odziva.
To bo tudi pomagalo oceniti trajnost zaščitnih protiteles, povzročenih s cepivom.
Čeprav se te ugotovitve strinjajo z nedavnimi dokumenti, ki poročajo o imunogenosti cepiva Pfizer in cepiva Moderna pri bolnikih s presaditvijo in pri bolnikih z rakom, ki jemljejo imunosupresivna zdravila proti presnovkom, kemoterapija ali imunoterapevtska sredstva. Tukaj, tudi, serokonverzija je bila nižja pri tistih na imunosupresivih v primerjavi z zdravimi kontrolami.
Dva odmerka sta povzročila serokonverzijo tudi pri tumorskih bolnikih, neuspeh pri serokonverziji pa zahteva raziskave o tem, kako povečati imunogenost cepiv. Drugo vprašanje neuspešne serokonverzije pri bolnikih na imunosupresivih je pojav kronične okužbe nosnih tkiv, kar je privedlo do nastanka novih variant SARS-CoV-2.
Prihodnje raziskave bi morale pokazati, ali je to nevarno pri zdravljenju z infliksimabom, ki je povezan z neuspešnim odzivom protiteles.
Študija tudi kaže, da sta kajenje in napredovanje starosti dejavnik tveganja za oslabljen humoralni odziv. Kajenje je pokazalo podobne škodljive učinke oslabitve imunskega sistema pri prejemnikih cepiva proti hepatitisu B. Ponovno, cepiva proti gripi vodijo do hitrejšega zmanjševanja protiteles.
Končno, Zdi se, da se belci močneje odzivajo na cepiva z močnim humoralnim odzivom. Medtem pa Zaviranje TNF pri teh bolnikih poveča tveganje resnih okužb in oportunističnih okužb.
medRxiv objavlja predhodna znanstvena poročila, ki niso recenzirana in, zato, ne velja za dokončno, vodi klinično prakso/vedenje, povezano z zdravjem, ali se obravnavajo kot uveljavljeni podatki.