Medtem ko sta bolnikova anamneza in fizični pregled začetni koraki pri postavitvi medicinske diagnoze, je lahko zmožnost vpogleda v telo močno orodje. Ultrazvok je tehnika slikanja, ki zdravnikom zagotavlja to sposobnost.
Ultrazvok proizvaja zvočne valove, ki se jih usmeri v telo, kar povzroči povratne odmeve, ki se posnamejo za "vizualizacijo" struktur pod kožo. Sposobnost merjenja različnih odmevov, ki se odbijajo od različnih tkiv, omogoča konstruiranje senčne slike. Tehnologija je še posebej natančna pri opazovanju vmesnika med trdnimi in tekočino napolnjenimi prostori. To so pravzaprav ista načela, ki omogočajo SONAR-ju na čolnih, da vidi dno oceana.
Ultrazvok je oblika slikanja telesa z uporabo zvočnih valov za lažjo medicinsko diagnozo. Izkušen ultrazvočni tehnik lahko z ultrazvokom vidi notranjost telesa, da odgovori na vprašanja, ki jih lahko zastavi zdravnik, ki skrbi za pacienta. Običajno bo radiolog nadzoroval ultrazvočni test in poročal o rezultatih, vendar lahko tudi druge vrste zdravnikov uporabljajo ultrazvok kot diagnostično orodje. Na primer, porodničarji uporabljajo ultrazvok za oceno ploda med nosečnostjo. Kirurgi in zdravniki za nujne primere uporabljajo ultrazvok ob postelji za oceno bolečine v trebuhu ali drugih težav.
Pretvornik ali sonda se uporablja za projiciranje in sprejemanje zvočnih valov in njihovih odmevov. Na pacientovo kožo se obriše gel, da se zvočni valovi ne popačijo, ko prehajajo skozi kožo. S svojim razumevanjem človeške anatomije in stroja lahko tehnik oceni specifične strukture in poskuša odgovoriti na vprašanje, ki ga zastavi pacientov zdravnik. To lahko traja precej časa in zahteva, da se sonda prestavi in usmeri v različne smeri. Prav tako bo morda moral tehnik spremeniti količino pritiska, ki se uporablja za potiskanje sonde v kožo. Cilj bo "naslikati" senčno sliko notranjega organa, za katerega je zdravstveni delavec zahteval vizualizacijo.
Fizika zvoka lahko postavi omejitve na test. Kakovost slike je odvisna od številnih dejavnikov.
Ultrazvok je mogoče izboljšati z uporabo Dopplerjeve tehnologije, ki lahko meri, ali se predmet premika proti sondi ali stran od sonde. To lahko tehniku omogoči merjenje pretoka krvi v organih, kot sta srce ali jetra, ali znotraj določenih krvnih žil.
Ultrazvok ni omejen na diagnozo, temveč se lahko uporablja tudi pri presejanju bolezni in kot pomoč pri zdravljenju bolezni ali stanj.
Ultrazvok se rutinsko uporablja za oceno napredovanja nosečnosti. Ultrazvok medenice je mogoče dobiti transabdominalno, kjer je sonda nameščena na trebušno steno, ali transvaginalno, kjer je sonda nameščena v nožnici. Ultrazvok v porodništvu/ginekologiji se na primer uporablja za diagnosticiranje izrastkov ali tumorjev jajčnikov, maternice ali jajcevodov.
Ehokardiografija (odmev =zvok + kardio =srce + grafika =študija) ocenjuje srce, gibanje srčne zaklopke in pretok krvi skozi njih. Prav tako ocenjuje gibanje srčne stene in količino krvi, ki jo srce črpa ob vsakem udarcu.
Ehokardiografijo lahko izvajamo na dva načina:
Anatomsko je požiralnik blizu srca in omogoča jasnejše slike. Vendar je ta pristop nekoliko bolj invaziven.
Z ehokardiografijo lahko ocenimo različne skupine bolezni:
Ultrazvok lahko odkrije krvne strdke v venah (površinska ali globoka venska tromboza) ali blokado arterij (stenoza) in dilatacijo (anevrizme). Nekateri primeri ultrazvočnega testiranja vključujejo:
Poleg uporabe v porodništvu lahko ultrazvok oceni večino trdnih struktur v trebušni votlini. To vključuje jetra, žolčnik, trebušno slinavko, ledvice, mehur, prostato, moda, maternico in jajčnike.
Ščitnico je mogoče slikati z ultrazvokom, ki išče vozličke, izrastke ali tumorje.
Ultrazvok se lahko uporablja za odkrivanje izbokline tekočine iz oteklega kolenskega sklepa v zadnji del kolena, ki se imenuje Bakerjeva cista.
Ultrazvok se lahko uporablja za odkrivanje bolezni krvnih žil. Z merjenjem pretoka krvi in blokade v karotidnih arterijah lahko test napove potencialno tveganje za prihodnjo možgansko kap. Podobno lahko ultrazvok z merjenjem premera aorte v trebuhu odkrije anevrizmo (nenormalno dilatacijo) in tveganje za rupturo. Ti testi so lahko indicirani za posameznega pacienta ali pa so lahko ponujeni kot ocena zdravstvenega presejanja v skupnosti.
Ultrazvok se lahko uporablja za pomoč zdravnikom pri vodenju igel v telo.
V primerih, ko je potrebna intravenska linija, vendar je težko najti veno, se lahko uporabi ultrazvočno vodenje za prepoznavanje večjih žil na vratu, prsnem košu ali dimljah.
Ultrazvok se lahko uporablja za usmerjanje igle v votlino, ki jo je treba drenirati (na primer v absces), ali v maso, ki jo je treba biopsirati, kjer se odstrani majhen del tkiva za analizo.
Za ultrazvok ni znanih tveganj, z izboljšanjem tehnologije pa so aparati postali manjši, prenosni in na voljo za uporabo ob pacientovi postelji.
Priprava na ultrazvok je minimalna. Na splošno se pri pregledu notranjih organov, kot je žolčnik, bolniki naprošajo, da šest do osem ur pred pregledom ne jedo in pijejo, razen vode. To je zato, ker hrana povzroči krčenje žolčnika, kar zmanjša velikost, ki bi bila vidna med ultrazvokom.
Pri pripravah na pregled otroka in maternice med nosečnostjo je včasih priporočljivo, da matere približno eno do dve uri pred pregledom popijejo vsaj štiri do šest kozarcev vode z namenom polnjenja mehurja. To pomaga izboljšati slike, posnete med izpitom.
Ultrazvok običajno izvaja tehnik. Tehnik bo opazil preliminarne strukture in lahko med pregledom opozori na več teh struktur. Uradno odčitavanje ultrazvoka opravi radiolog, zdravnik, ki je strokovnjak za interpretacijo ultrazvočnih slik. Radiolog zabeleži razlago in jo posreduje zdravniku, ki zahteva test. Občasno bo radiolog med ultrazvočnim testom pacientu zastavil vprašanja in/ali opravil pregled, da bi dodatno opredelil namen, za katerega je test naročen, ali razjasnil predhodne ugotovitve.
Za nadaljnjo oceno zgodnjih ugotovitev se lahko naroči navaden rentgen.
Povzetek rezultatov vsega naštetega se sporoči zdravstvenemu delavcu, ki je zahteval ultrazvok. Nato se o njih pogovori s pacientom v kontekstu bolnikovega splošnega zdravstvenega stanja.