Ultrazvok

• Center za ultrazvok
• Diaprojekcija moških presejalnih testov
• Bistveni presejalni testi, ki jih vsaka ženska potrebuje diaprojekcija
• Pripombe pacientov:ultrazvok – diagnoza
• Komentarji pacientov:ultrazvok – izkušnje
• Poiščite lokalnega zdravnika v vašem mestu

• Kaj je ultrazvok?
• Kaj je ultrazvok?
• Za kakšne namene se uporablja ultrazvok?
• Diagnostična uporaba ultrazvoka
• Uporaba ultrazvoka za presejanje
• Terapevtske uporabe ultrazvoka
• Kakšna so tveganja ultrazvoka?
• Kako se bolniki pripravijo na ultrazvok?
• Kako se rezultati ultrazvoka razlagajo in sporočajo zdravniku?

Kaj je ultrazvok?

Medtem ko sta bolnikova anamneza in fizični pregled začetni koraki pri postavitvi medicinske diagnoze, je lahko zmožnost vpogleda v telo močno orodje. Ultrazvok je tehnika slikanja, ki zdravnikom zagotavlja to sposobnost.

Ultrazvok proizvaja zvočne valove, ki se jih usmeri v telo, kar povzroči povratne odmeve, ki se posnamejo za "vizualizacijo" struktur pod kožo. Sposobnost merjenja različnih odmevov, ki se odbijajo od različnih tkiv, omogoča konstruiranje senčne slike. Tehnologija je še posebej natančna pri opazovanju vmesnika med trdnimi in tekočino napolnjenimi prostori. To so pravzaprav ista načela, ki omogočajo SONAR-ju na čolnih, da vidi dno oceana.

Kaj je ultrazvok?

Ultrazvok je oblika slikanja telesa z uporabo zvočnih valov za lažjo medicinsko diagnozo. Izkušen ultrazvočni tehnik lahko z ultrazvokom vidi notranjost telesa, da odgovori na vprašanja, ki jih lahko zastavi zdravnik, ki skrbi za pacienta. Običajno bo radiolog nadzoroval ultrazvočni test in poročal o rezultatih, vendar lahko tudi druge vrste zdravnikov uporabljajo ultrazvok kot diagnostično orodje. Na primer, porodničarji uporabljajo ultrazvok za oceno ploda med nosečnostjo. Kirurgi in zdravniki za nujne primere uporabljajo ultrazvok ob postelji za oceno bolečine v trebuhu ali drugih težav.

Pretvornik ali sonda se uporablja za projiciranje in sprejemanje zvočnih valov in njihovih odmevov. Na pacientovo kožo se obriše gel, da se zvočni valovi ne popačijo, ko prehajajo skozi kožo. S svojim razumevanjem človeške anatomije in stroja lahko tehnik oceni specifične strukture in poskuša odgovoriti na vprašanje, ki ga zastavi pacientov zdravnik. To lahko traja precej časa in zahteva, da se sonda prestavi in ​​usmeri v različne smeri. Prav tako bo morda moral tehnik spremeniti količino pritiska, ki se uporablja za potiskanje sonde v kožo. Cilj bo "naslikati" senčno sliko notranjega organa, za katerega je zdravstveni delavec zahteval vizualizacijo.

Fizika zvoka lahko postavi omejitve na test. Kakovost slike je odvisna od številnih dejavnikov.

• Zvočni valovi ne morejo prodreti globoko, debelega bolnika pa je lahko slika slabo.
• Ultrazvok deluje slabo, če je med sondo in ciljnim organom prisoten plin. Če se črevo raztegne s črevesnimi plini, organov za njim morda ne bo mogoče zlahka videti. Podobno ultrazvok slabo deluje v prsnem košu, kjer so pljuča napolnjena z zrakom.
• Ultrazvok ne prodira zlahka v kost.
• Natančnost testa je zelo odvisna od operaterja. To pomeni, da je ključ do dobrega testa ultrazvočni tehnik.

Ultrazvok je mogoče izboljšati z uporabo Dopplerjeve tehnologije, ki lahko meri, ali se predmet premika proti sondi ali stran od sonde. To lahko tehniku ​​omogoči merjenje pretoka krvi v organih, kot sta srce ali jetra, ali znotraj določenih krvnih žil.

Za kakšne namene se uporablja ultrazvok?

Ultrazvok ni omejen na diagnozo, temveč se lahko uporablja tudi pri presejanju bolezni in kot pomoč pri zdravljenju bolezni ali stanj.

Diagnostična uporaba ultrazvoka

Porodništvo

Ultrazvok se rutinsko uporablja za oceno napredovanja nosečnosti. Ultrazvok medenice je mogoče dobiti transabdominalno, kjer je sonda nameščena na trebušno steno, ali transvaginalno, kjer je sonda nameščena v nožnici. Ultrazvok v porodništvu/ginekologiji se na primer uporablja za diagnosticiranje izrastkov ali tumorjev jajčnikov, maternice ali jajcevodov.

Kardiologija

Ehokardiografija

Ehokardiografija (odmev =zvok + kardio =srce + grafika =študija) ocenjuje srce, gibanje srčne zaklopke in pretok krvi skozi njih. Prav tako ocenjuje gibanje srčne stene in količino krvi, ki jo srce črpa ob vsakem udarcu.

Ehokardiografijo lahko izvajamo na dva načina:

• transtorakalni: sondo namestimo na steno prsnega koša, da dobimo slike, in
• transezofagealno: kjer se sonda vstavi skozi usta v požiralnik.

Anatomsko je požiralnik blizu srca in omogoča jasnejše slike. Vendar je ta pristop nekoliko bolj invaziven.

Z ehokardiografijo lahko ocenimo različne skupine bolezni:

• Zaklopke v srcu ohranjajo pretok krvi v eno smer, ko srce črpa. Na primer, ko srce bije, se kri črpa iz levega prekata skozi aortno zaklopko v aorto in preostanek telesa. Aortna zaklopka preprečuje, da bi kri stekla nazaj v srce, ko se polni za naslednji utrip. Ehokardiografija lahko ugotovi, ali je zaklopka ozka ali pušča (regurgitira, nezadostna). S spremljanjem kliničnega počutja bolnika lahko ponavljajoči ehokardiogrami pomagajo ugotoviti, ali je zamenjava ali popravilo zaklopke upravičena. Ista načela veljajo za mitralno zaklopko, ki ohranja pretok krvi iz levega atrija v levi prekat.
• Srčna mišica črpa kri v telo. Če srce oslabi, se lahko količina krvi, ki jo črpa z vsakim utripom, zmanjša, kar vodi v kongestivno srčno popuščanje. Ehokardiogram lahko meri učinkovitost srčnega utripa in količino krvi, ki jo črpa; ki pomaga pri ugotavljanju, ali so potrebna zdravila. Uporablja se tudi za spremljanje, kako dobro delujejo zdravila.
• Ehokardiografija lahko vizualizira srčne komore za odkrivanje krvnih strdkov v stanjih, kot je atrijska fibrilacija (nepravilen srčni ritem). V drugih primerih lahko test pomaga pri diagnosticiranju endokarditisa (okužbe srčnih zaklopk) z vizualizacijo "vegetacije" (okužene mase) na samih zaklopkah.
• Ehokardiografija lahko odkrije tudi nenormalno kopičenje tekočine (perikardni izliv) v osrčniku.
• Ehokardiogrami se uporabljajo za diagnosticiranje in spremljanje hipertenzije pljučne arterije.

Krvne žile

Ultrazvok lahko odkrije krvne strdke v venah (površinska ali globoka venska tromboza) ali blokado arterij (stenoza) in dilatacijo (anevrizme). Nekateri primeri ultrazvočnega testiranja vključujejo:

• Ultrazvok karotide se izvaja pri bolnikih s prehodnimi ishemičnimi napadi (TIA) ali možgansko kapjo, da se ugotovi, ali so glavne arterije v vratu zamašene, kar povzroči zmanjšano oskrbo možganov s krvjo.
• Aorta je velika krvna žila, ki zapušča srce in oskrbuje preostanek telesa s krvjo. Stene aorte so pod znatnim pritiskom zaradi srčnega utripa in sčasoma lahko oslabijo in se razširijo. Temu pravimo anevrizma, v trebuhu pa jo je mogoče odkriti z ultrazvokom (anevrizma trebušne aorte). Pri bolnikih z majhno anevrizmo se lahko priporoči opazovanje, velikost anevrizme pa sčasoma sledijo ponavljajoči se testi.
• Vene je mogoče oceniti tudi z ultrazvokom in to je običajen test za oceno, ali je otekanje v nogi posledica krvnega strdka, globoke venske tromboze (DVT) ali drugega vzroka.

Trbušne strukture

Poleg uporabe v porodništvu lahko ultrazvok oceni večino trdnih struktur v trebušni votlini. To vključuje jetra, žolčnik, trebušno slinavko, ledvice, mehur, prostato, moda, maternico in jajčnike.

• Ultrazvok je najprimernejša tehnika za testiranje žolčnih kamnov ali okuženega žolčnika. Ultrazvok lahko razkrije kamne in znake okužbe, vključno z odebelitvijo stene žolčnika in tekočino, ki obdaja žolčnik. Ultrazvok lahko odkrije blokado žolčevodov.
• Za tiste bolnike, pri katerih je obsevanje CT skeniranja (računalniška tomografija) potencialno tveganje (nosečnice ali otroci), se lahko ultrazvok uporabi za iskanje bolezni, kot so apendicitis ali ledvični kamni.
• Ultrazvok je test izbire za diagnosticiranje torzije testisov.
• Ultrazvok medenice se uporablja v ginekologiji za pomoč pri oceni težav, ki niso povezane z nosečnostjo, kot so bolečine v spodnjem delu trebuha, ciste na jajčnikih, maternični fibroidi, izrastki maternice in endometrioza.

Vrat

Ščitnico je mogoče slikati z ultrazvokom, ki išče vozličke, izrastke ali tumorje.

Kolenski sklep

Ultrazvok se lahko uporablja za odkrivanje izbokline tekočine iz oteklega kolenskega sklepa v zadnji del kolena, ki se imenuje Bakerjeva cista.

Uporaba ultrazvoka za presejanje

Ultrazvok se lahko uporablja za odkrivanje bolezni krvnih žil. Z merjenjem pretoka krvi in ​​blokade v karotidnih arterijah lahko test napove potencialno tveganje za prihodnjo možgansko kap. Podobno lahko ultrazvok z merjenjem premera aorte v trebuhu odkrije anevrizmo (nenormalno dilatacijo) in tveganje za rupturo. Ti testi so lahko indicirani za posameznega pacienta ali pa so lahko ponujeni kot ocena zdravstvenega presejanja v skupnosti.

Terapevtske uporabe ultrazvoka

Ultrazvok se lahko uporablja za pomoč zdravnikom pri vodenju igel v telo.

V primerih, ko je potrebna intravenska linija, vendar je težko najti veno, se lahko uporabi ultrazvočno vodenje za prepoznavanje večjih žil na vratu, prsnem košu ali dimljah.

Ultrazvok se lahko uporablja za usmerjanje igle v votlino, ki jo je treba drenirati (na primer v absces), ali v maso, ki jo je treba biopsirati, kjer se odstrani majhen del tkiva za analizo.

Kakšna so tveganja ultrazvoka?

Za ultrazvok ni znanih tveganj, z izboljšanjem tehnologije pa so aparati postali manjši, prenosni in na voljo za uporabo ob pacientovi postelji.

Kako se bolniki pripravijo na ultrazvok?

Priprava na ultrazvok je minimalna. Na splošno se pri pregledu notranjih organov, kot je žolčnik, bolniki naprošajo, da šest do osem ur pred pregledom ne jedo in pijejo, razen vode. To je zato, ker hrana povzroči krčenje žolčnika, kar zmanjša velikost, ki bi bila vidna med ultrazvokom.

Pri pripravah na pregled otroka in maternice med nosečnostjo je včasih priporočljivo, da matere približno eno do dve uri pred pregledom popijejo vsaj štiri do šest kozarcev vode z namenom polnjenja mehurja. To pomaga izboljšati slike, posnete med izpitom.

Kako se rezultati ultrazvoka razlagajo in sporočajo zdravniku?

Ultrazvok običajno izvaja tehnik. Tehnik bo opazil preliminarne strukture in lahko med pregledom opozori na več teh struktur. Uradno odčitavanje ultrazvoka opravi radiolog, zdravnik, ki je strokovnjak za interpretacijo ultrazvočnih slik. Radiolog zabeleži razlago in jo posreduje zdravniku, ki zahteva test. Občasno bo radiolog med ultrazvočnim testom pacientu zastavil vprašanja in/ali opravil pregled, da bi dodatno opredelil namen, za katerega je test naročen, ali razjasnil predhodne ugotovitve.

Za nadaljnjo oceno zgodnjih ugotovitev se lahko naroči navaden rentgen.

Povzetek rezultatov vsega naštetega se sporoči zdravstvenemu delavcu, ki je zahteval ultrazvok. Nato se o njih pogovori s pacientom v kontekstu bolnikovega splošnega zdravstvenega stanja.

• Preizkus kislosti blata
• Cholescintigraphy (HIDA Scan)