Potisna endoskopija (imenovana tudi potisna enteroskopija) je postopek, ki omogoča diagnosticiranje in zdravljenje bolezni v zgornjem tankem črevesu. Potisna endoskopija sega dlje v tanko črevo kot standardna endoskopija zgornjega prebavil (znana tudi kot esophagogastroduodenoscopy, EGD).
Endoskopi za potisno endoskopijo so po dolžini podobni kolonoskopom, približno 200 cm in imajo delovne kanale za diagnostične in terapevtske postopke. Ko se endoskop prestavi v dvanajstnik, se preko endoskopa prepelje bolj toga cevka, da se izravna njegova pot. Ko je nadcevka nameščena, se lahko endoskop premika naprej, ne da bi se zvijal v želodcu.
Potisna endoskopija je uporaben postopek za pregled in izvajanje terapije v tankem črevesu. Na primer, pri bolnikih z občasno krvavečimi angiodisplazijami (skupine oslabljenih krvnih žil), ki se nahajajo v tankem črevesu zunaj dosega standardnega zgornjega endoskopa, je lahko potisna endoskopija v pomoč tako pri diagnosticiranju mesta krvavitve kot tudi pri ustavitvi krvavitve.
Potisna endoskopija ima svoje omejitve. Njegov doseg je še vedno omejen in ne more diagnosticirati lezij v distalnem tankem črevesu (črevo bližje debelemu črevesu). Največja tveganja potisne endoskopije so enaka kot pri drugih endoskopskih posegih, krvavitev in perforacija črevesja, bodisi zaradi prehoda endoskopa bodisi zaradi spremljajočih terapevtskih postopkov. Zaradi uporabe nadcevke je tveganje za perforacijo verjetno večje v primerjavi s tveganjem samega endoskopa.